Pohorje, ki leži v SV Sloveniji in spada k Centralnim Alpam, obsega okoli 1000 kvadratnih kilometrov pretežno iglastega gozda in ima v slovenskem gorskem prostoru poseben pomen. Pohorje nima izrazitih vrhov. Jugovzhodni del Pohorja, ki pripada občini Slovenska Bistrica, je od 1230 do 1330 m visoka planota. To je razmeroma valovit svet, po katerem tečejo potoki med višjimi kopami in širokimi hrbti. Med kopastimi vrhovi nad planoto sta, razen Rogle (1517 m), najmarkantnejša Žigartov vrh (1345 m) in Veliki vrh (1344 m).

Pohorje je znano po svojih šotnih barjih s številnimi jezerci, med katerimi je tudi Črno jezero, ter po svojih obsežnih planjah in planinskih fratah, ki so delo človeških rok. Pohorje nudi življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam, glavno bogastvo in okras Pohorja pa so gozdovi, v katerih prevladujejo zlasti iglavci. Za Pohorje so bile značilne tudi glažute, ki jih niso poznali le pri nas, ampak tudi v svetu. Ljudje so že v preteklosti spoznali lepote in darove narave, ki jim jih je ponujalo Pohorje, zato se je pričel razvijati turizem, ki danes tukaj prevladuje. V zimskem času je popularno smučanje, v poletnih mesecih pa predvsem pohodništvo in kolesarjenje. Pohorje je pravi raj za pohodnike, saj je prepredeno s številnimi potmi, ki povezujejo med seboj planinske postojanke ter naravne in kulturne znamenitosti tega predela.