Pot skozi Bistriški vintgar

Pot skozi Bistriški vintgar

Bistriški vintgar je slikovita dolina potoka Bistrica, polna naravnih posebnosti in ostankov človekovega bivanja in dela.

Foto: Bistriški vintgar (Zoran Horvat)

 

Dolžina poti: 6 km

Trajanje: 3-4 ure

Parkiranje: pri tovarni Impol, restavraciji Potočnica ali pri Gašperjevem hramu, malo prostora za parkiranje pa je tudi ob vstopu v Vintgar (makadam ob potoku).

Če ste z avtobusom, priporočamo parkiranje pri Impolu.

 

 

Od Impola se peljete ali sprehodite skozi naselje Zgornja Bistrica. Pot do vodarne je dolga okoli 2,5 km.

Ko prispete do vodarne, greste peš ob potoku Bistrica. Začetni del poti je običajno zelo blaten, zato nekateri hodijo tik ob robu poti – potrebna je previdnost, da ne zdrsnete.

Ko prečkate potok, na drugi strani zavijete desno. Čez približno 30 min prispete do Rimskega kamnoloma.

Od kamnoloma se lahko odpravite proti slapu Šumu.

Nekoliko naprej od slapa Šuma, ko prispemo do kolovoza, kjer se lahko odločimo za tri variante:

S poti:

- varianta I/lahko zavijete levo po kolovozu proti Ančnikovem gradišču.

- varianta II/ali pa desno in navzgor proti Ošlju, kjer boste našli Lorbekovo domačijo.

Nekateri tu pot končajo in se vrnejo v dolino, če ste se pa odločili pot nadaljevati, greste po kolovozu nazaj do točke, kjer ste zavili s poti in nadaljujete po prvotni poti – varianta III.

Ob poti boste videli številne ostanke mlinov in žag, ki jih je nekoč poganjala Bistrica. Kmalu pridete do ostankov Maroltove jelke.

V Močniku se pot po vintgarju konča.

Pot lahko nadaljujete do Treh kraljev (3,5 h) ali pa se nazaj vrnete po isti poti. Vrnete se lahko tudi čez Planino pod Šumikom, proti Velikemu Tinju in čez Turiško vas do Visol.

 

 

1 V Rimskem kamnolomu so stari Rimljani lomili marmor za nekropole in spomenike na Štajerskem.

Slap Šum - ki je dolg nekaj čez 13 m. Više pridemo še do dveh manjših slapov. Eden izmed njiju, visok 6 m, se zaradi značilne oblike imenuje Žleb.

Ančnikovo gradišče je arheološko najdišče, kjer so bili najdeni kovaški izdelki iz 4. stoletja. Nekdaj je bila to keltska utrdba, kar je značilno za te kraje.

4 Lorbekova domačija je ena redkih, ki je ohranila prvotno podobo.

5 Edini ohranjen mlin je Štampoharjev mlin.

6 Ostanki Maroltove jelke, ki je bila z obsegom debla 605 cm nekoč najdebelejša jelka v Sloveniji.